Neusklajenost poklicnih spretnosti spodkopava konkurenčnost in zaposlovanje, kar negativno vpliva na 39% podjetij EU. Najverjetneje bo neusklajenost spretnosti ostal ključni izziv za agroživilsko industrijo v EU v prihodnjih letih ter prednostna naloga oblikovalcev politik, ki se bo ohranila tudi po EU2020. CEDEFOP je leta 2015 razkril, da skupaj z vrzeli zaradi nerazpoložljivosti ustreznih kompetenc, 60-80% neusklajenih poklicnih spretnosti dejansko pade na pomanjkljivosti v znanju oz. na vrzel v spretnostnih. Te očitne vrzeli so precej povezane z neučinkovitimi praksami upravljanja s človeškimi viri, kot so neustrezne naložbe v stalno usposabljanje zaposlenih, slaba kakovost delovnih mest ali malo možnosti za napredovanje. V skladu s temi ugotovitvami CEDEFOP podpira širok akademski konsenz, v katerem trdi, da je “ključna sestavina za maksimiranje kakovosti zaposlitve povezana z upravljanjem s človeškimi viri (HRM) podjetja”.
Agroživilski sektor se sooča s specifičnimi in resnimi izzivi na področju človeških virov, njihovo upravljanje pa bo pomemben vir konkurenčne prednosti na svetovnem agroživilskem trgu v prihodnosti. Mnoga podjetja se ne zavedajo tega dejstva, to velja predvsem za tista, s šibkim strateškim upravljanjem s človeškimi viri (HRM).